treking atlas

Na vrhu gore M’Goun

“Ura zvoni ob 05:00. V trenutku odprem oči in se zavem okolice, zabubana v toplo spalko na tleh temnega šotora. Nase navlečem topla oblačila, ki sem jih grela v tej prekratki noči v svoji nomadski postelji. Z zadrgo spustim v šotor hladen piš vetra…brrr, kljub vsem slojem je še vedno mraz!  Na 3000 nmv in ob tej uri – vedno. Le kaj nam je tega treba pomisli lenoben in še vedno zaspan um, a dušica že pogleduje proti vrhu, ki ujame pogled grebena, osvetljenega z zvezdnatim nebom. Zaslišim Abdullaha in preostanek ekipe, ki že rožljajo s priborom za zajtrk.

Pripravimo vse potrebno in pokličemo skupino. Soj svetilk migeta po stenah šotorov in ko jih pokličemo k obedu, dobimo kot iz topa odgovore da že hitijo. Mmmm, zajtrk. Na še tople palačinke si nagrmadimo prevelike količine marmelade in domačega medu, ki nam sedaj polzi po prstih.

Začne se daniti in razkrivati se začnejo vse magične barve okrog nas. ”Yalla, yalla!” (gremo, gremo op.p.) nas smeje spodbudi Abdullah, ko spozna, da nam je lizanje sladkih prstov naredilo že pravo maroško zamudo.”

 

treking atlas

Toplina domačinov najlepše zaokroži celotno doživetje v Atlasu, foto: Marjana Dragan

To so ena najlepših juter, ki zaobjamejo  dva meni ljuba elementa. Prvi je Atlas in druga so njegovi ljudje. Tukaj je tisti košček pod soncem, kjer se lahko počutim resnično domače. Res je, da je za mano že desetletje vsakoletnih obiskov dežele, a topli in gostoljubni domačini pripomorejo, da se enako počutiš tudi ob prvem obisku.

Tras za treking v Maroku nikoli ne zmanjka. V Sahari se lahko izgubljaš dneve in dneve in se prepričaš, da območje niso le peščene sipine. Enako velja za Atlas – gorovje, ki nosi ime božanstva, katerega je Zeus kaznoval tako, da je moral nositi težo nebesnega svoda na svojih ramenih. Danes ima ta ‘kaznjenec’ 3 veje – Srednji-, Visoki- in Anti- Atlas. Dinamična geologija, toplo podnebje in barvita populacija ustvarjajo eno najboljših pohodniških območij na svetu. Visoki uživa največ obiska in interesa popotnikov (a to ne pomeni, da drugi niso vredni obiska!). Od vseh tras območja, ima največ pozornosti seveda najvišji, Toubkal – 4,167 nmv. A množice so ga že zdavnaj odkrile in turizem se čuti tudi na visoki nadmorski višini.

Območje našega novega trekinga se imenuje po najvišji gori tega predela – M’goun, 4071 m. Imenovana je tudi najlepša v deželi. Locirana v samem osrčju divjega osrednjega Atlasa, ponuja presenetljivo paleto različnih pokrajin in razgledov ter nedotaknjeno naravo. Pozimi jo prekriva sneg, v maju in juniju pa njena pobočja in doline križajo nomadska plemena, katera se tu skrijejo poletni vročini južnega Saghro masiva.

Naš treking se začne na severnih in konča na južnih pobočjih gorske verige, zato pa tudi vsa ta pisana paleta razgledov. Severna pobočja so namreč precej bolj zelena, saj dobijo več padavin, na jugu pa saharski pesek objema mogočni Atlas. Največja romantika pri vsem pa so imena štartne in končne pozicije. Začnemo namreč v veseli dolini, končamo pa v dolini vrtnic. Kateri sta, seveda po čistem naključju, tudi eni najlepših dolin dežele ?.

A vse to so šele začetki. Gorski grebeni, dramatične soteske, očarljive doline, barviti vrhovi, nomadi in pravo berbersko gostoljubje ter resnično spektakularni razgledi – če želite spoznati srčico Maroka, prečite deželo pri M’Goun-u!

Ana