Pohod v neposredno bližino Everesta je dokaj samoumevna izbira večine obiskovalcev Nepala. Zato tam naokoli capljajo številni, ki z gorami niso ravno na ti in je v primerjavi z njimi praktično vsak imetnik izkaznice kateregakoli slovenskega planinskega društva veleizkušen gorniški pustolovec.

Na srečo jo popolni pohodniški analfabeti uberejo po najkrajši poti do cilja. Da se nam torej ne motajo pod nogami, si mi izberemo bolj zavito pot. Obisk Gokijskih jezer in razgled z Gokijo Rija sta resna konkurenta pogledu s Kala Patarja na Everest kot vrhunec potovanja. Vzpon na Island Peak pa že korak naprej od običajnega trekinškega kolovratenja.

GOKIJSKA JEZERA – ČO LA – KALA PATAR – KONGMA LA – ISLAND PEAK, 16 dni; 185 km; vzpon skupno 8.470m;

1. Iz Lukle v Phakding, 8km, sestop 370m, vzpon 150m, 3h hoje

Letalo iz Katmanduja nas po kratkem, 40-minutnem letu odloži na letališču Tenzing – Hillary v Lukli, 2.860 metrov visoko. Obkrožimo letališče in prehodimo celo glavno (in edino) ulico Lukle. Nato se začne dolg spust, ki nas pripelje v dolino reke Dudh kosi (Mlečna reka), ki nas bo vodila proti Namče bazarju. Hodimo skozi vasi in mimo templjev tibetanskega budizma, okoli velikih balvanov z izklesanimi mantrami. Razmeroma kratka etapa se konča v vasi Phakding, 2.610 metrov visoko. Tu je priporočljivo prenočiti za boljšo aklimatizacijo, saj je naš naslednji cilj že Namče bazar na višini 3.440 metrov.

 

2. Phakding – Namče bazar, 11km, vzpon 1.160m, sestop 230m, 4 – 5h hoje

Ko zapustimo Phakding prečkamo most čez reko Dudh kosi kar se bo ta dan še nekajkrat ponovilo. Pot se vzpenja in spušča skozi vasi, iz borovega gozda se nam odpre pogled na mogočni Tamserku, 6.608m. Tik za vasjo Monjo pridemo do vstopa v narodni park Sagarmata. Kmalu zatem se ustavimo na kosilu v vasici Jorsale, ki je zadnje naselje pred Namčejem. Zdaj nas pot vodi tik ob reki, nato pa se vzpnemo do visečega mostu nad sotočjem rek Dudh kosi in Bhote kosi. Za mostom se začne dolg vzpon proti Namčeju. Vmes se nam odpre prvi pogled proti Everestu in Lhotseju. Namče bazar, 3.440m nas pričaka za ovinkom, ko se nam nenadoma odpre naravni amfiteater, v katerem se je ugnezdila prestolnica Šerp. Še nekaj živahnih trgovskih uličic in že smo v svojem lodžu, kjer bomo prespali dve noči.

 

3. Namče – Khunde – Kumdžung – Everest Hotel – Namče, 10km, vzpon 520m, 4 – 5h

Začnemo z vzponom mimo samostana proti opuščenemu letališču v Sjangbočeju. Od tu je le še nekaj korakov do grebena, kjer se odpre pogled proti Everestu, Lhotseju in Ama Dablamu. Sledimo poti po grebenu, ki se spusti v legendarno Šerpovsko vas Khunde, 3.840 metrov.

Mimo Hillaryjeve bolnišnice zaokrožimo po vasi in se začnemo spuščati proti samostanu v sosednji vasici Kumdžung, 3.780 metrov. Samostan slovi po jetijevem skalpu. V vasi stoji šola, ki jo je zgradil Edmund Hillary, prvopristopnik na Everest. Svoje življenje je posvetil pomoči Šerpam v vaseh pod Everestom, brez katerih vrha Everesta ne bi dosegel. Ustavimo se v pekarnici, kjer si privoščimo jabolčno pito in pravi espreso. Nato spet zastavimo navzgor proti grebenu, kjer na višini skoraj 4.000 metrov stoji Everest View Hotel. Od tu pa se začnemo spuščati nazaj proti Namčeju. Popoldne imamo še dovolj časa za potepanje po mestu.

 

4. Namče – Mong la, 7km, vzpon 500m, 4h

Iz Namčeja se odpravimo na dolgo prečenje visoko nad Mlečno reko, ki jo odlikuje izvrsten pogled na Everest, Lhotse in Ama Dablam. Odpirajo se nam novi pogledi v osrčje himalajskih vršakov, proti samostanu Tjangboče in onkraj Ama Dablama. Po počitku na razgledni terasi v Kyangdžumi se odcepimo od glavne Everestove transverzale ter skrenemo levo navzgor proti prelazu Mong la, ki odpira pot v dolino Gokijskih jezer. Prav na prelazu, štiri tisoč metrov visoko je naš lodž, kjer prav s praga lahko opazujemo igro svetlobe na mogočnih vršnih kupolah gora Tamserku in Khangtega. Popoldanska aklimatizacija poteka po strmem pobočju gore Khumbi Yul lha, svete gore Šerp.

 

5. Mong la – Dole, 10km, spust 300m, vzpon 400m + aklimatizacija; 4h + 3h

Strma pobočja prelaza prisilijo našo pot, da se spusti navzdol do Phortse Tenge, 3.680m ob reki Dudh kosi. Tu spet začnemo pridobivati višino. Vzpon se konča pri lodžih v stranski dolini Dole, 4.040m. Popoldanska aklimatizacija nas popelje na greben visoko nad reko Dudh kosi. Zdaj se nam odpirajo novi razgledi. Obzorje zapira mogočna južna stena osemtisočaka Čo Oju. Na nasprotni strani doline pa rasteta vrtoglava šesttisočaki Tavoče in Čolatse.

 

6. Dole – Mačermo, 10km, vzpon 610m, spust 250m, 4h + 2h

Prodiramo dalje po dolini Dudh kosi visoko nad reko. Lepo speljana pot preko zahodnih pobočij je brez izrazitih vzponov in spustov. V stranski dolini se spočijemo pri lodžih v Luzi nato pa z razglednega hrbta uživamo v razgledih na nadaljno pot. Ugledamo čelno moreno ledenika Ngozumpa, največjega ledenika v Nepalu. Ob njej bomo naslednjega dne sledili poti proti Gokijskim jezerom. Okoli ledenika se razteza snežno ledeniški amfiteater številnih vrhov s Čo Ojem na čelu.

Po kosilu v Mačermu, 4.400m se odpravimo na aklimatizacijsko turo po grebenu nad Mačermom, od koder v jasnem vremenu lahko ugledamo vrh Everesta. Po turi se udeležimo predavanja o višinski bolezni v zdravstveni postaji, kjer nam tudi izmerijo saturacijo, odstotek kisika v krvi, ki bo preizkus uspešnosti naše dosedanje aklimatizacije.

 

7. Mačermo – Gokijska jezera, 8km, 370m, 3 – 4h

Po spustu v dolinico pod čelno moreno se odpravimo proti razbitim pobočjem, ki za svojimi bregovi skrivajo najmogočnejšo ledno gmoto Nepala. Ob živahnem potočku, ki odteka iz Gokijskih jezer se povzpnemo do prvega jezera. Znajdemo se v spokojni dolinici pod stransko ledeniško moreno, po kateri je nanizanih pet jezer. Naš cilj je največje, tretje jezero na višini , ob katerem je na višini 4.790m zrasel zaselek lodžev  pa pohajamo po pravi divjini. Prvo jezero je bolj jezerce, drugo pa je že pravo gorsko jezero. Največje, tretje jezero leži sredi čarobne pokrajine med ledenikom in špičastimi vršaci na zahodu. Tik nad njim se dviguje Gokijo ri, ki bo jutri naš cilj. Po kosilu se povzpnemo na stransko moreno, saj se nam šele od tu razpre obširna pokrajina mogočnega ledenika.

 

8. Gokijo Ri – Dragnak, 8km, vzpon 610m, spust 680m, 4h + 3h

Pred nami je velik dan! Zgodaj zastavimo navzgor proti vrhu Gokijo Rija, 5.360m visoko. Prvič bomo višje od 5.000 metrov. Tempo je počasen, višina ne dopušča hitenja. Zato je čas hoje raztegljiv, od dveh do treh ur. Z vrha se odpre res velerazgled. Štirje osemtisočaki so okoli nas – Čo Oju, 8.201m, Everest, 8.848m, Lhotse, 8.516m, in Makalu, 8.481m; najvišji sedemtisočak (tudi 15. najvišji vrh sveta) Gjačung kang, 7.952m, največji ledenik Nepala in tri smaragdna Gokijska jezera tik pod našimi nogami.

Po vrnitvi z vrha pozajtrkujemo in malo zabušavamo. Čaka nas še eno veliko doživetje. Na poti do našega naslednjega cilja bomo prečkali ledenik Ngozumpa. s stranske morene se spustimo na ledenik. Led je dobro prekrit s kamenjem, tako da je hoja enostavna. Preko ledenika je speljana pot, ki sledi varnim prehodom, naokoli pa si lahko ogledujemo ledne odlome in jezerca, s katerimi je posut ledenik. Še prehod čez stransko moreno na drugi strani in že smo v našem lodžu v Dragnagu, 4.700m.

 

9. Čo la – Lobuče, 18km, vzpon 940m, spust 700m, 9h

Pred nami je epski dan zato začenjamo bolj zgodaj kot običajno. V jutranjem hladu se vzpenjamo po položni široki dolini do sedelca, kjer se nam odpre pogled na glavni današnji cilj prelaz Čo la, 5.330m. Na prvo žogo se morda ne zdi obetavno, prelaz zgleda strm in težko dostopen. A ni tako hudo. Po krajšem spustu se znajdemo v labirintu skal, skozi katerega se je treba prebijati pozorno, da ne izgubimo prave smeri. Vznožje prelaza postreže s strmim meliščem nato pa se znajdemo v strmem skalnatem svetu, ki pa je, če se držimo prave smeri, prehoden brez težav. Na vrhu nas pozdravijo molilne zastavice in novo obzorje. Pod nami je ledenik, ki ga obkrožajo resni vrhovi, skalnati špičaki, odeti v led.

Previdno sestopimo na ledenik, ki je položen in dobro shojen. Pot nam olajšajo male dereze. Nižje se z ledenika umaknemo na strmo desno pobočje, kjer v snegu le male dereze zagotavljajo varen korak. Večinoma se preko pohodniki podajajo brez njih in nas z zavidanjem opazujejo, ko zanesljivo stopamo v ledene stopinje. Ledeniški del sestopa se konča na razgledni ploščadi, od koder se nam odpira nov svet: Lobuče East, Čolatse in stari znanec Ama Dablam najbolj izstopajo. Odprl se nam je svet ledenika Khumbu, ki nas bo popeljal v vznožje Everesta. Na sestopu je treba spet pozorno slediti pravi smeri, saj je okoli nas divji skalnat svet. A široka rampa nas varno in brez težav pripelje do vznožja. Sledi sestop v široko dolino ter postanek za kosilo pri lodžih v Dzongli, 4.830m, kjer smo poleg hrane deležni osupljivih razgledov. Do sem smo potrebovali okoli šest ur.

Čaka nas še zadnja etapa do Lobuč, 4.901m. Krajši vzpon nas pripelje v dolino ledenika Khumbu, daljša prečnica visoko nad dolino pa se pol ure pred Lobučami priključi Everestovi magistrali in pot takoj postane bolj živahna.

 

10. Gorak Šep – Kala Patar – Lobuče, 15km, vzpon 680m, 8h

Epski dnevi se kar vrstijo in današnji dan bo za večino vrhunec potovanja. Zazrli se bomo namreč v obličje najvišje gore sveta kar se da od blizu ter preživeli dan v osrčju Himalaje, kjer se zgodbe največjih gorskih dogodivščin in tragedij nizajo brez konca in kraja.

Odpravimo se vzdolž ledenika Khumbu po dolini v zavetju morene navzgor. Višje se pot prebija preko gore naloženega kamenja visoko nad ledenikom. Nuptse, 7.861m je že od Lobuč naš zvesti spremljevalec. In obenem nadlega, saj nam zapira pogled na Everest. Le vrh kuka iznad njegove mogočne SZ stene. Z mogočnih kupov peska, skalovja in kamenja se spustimo na izravnavo Gorak Šepa. Tu so zadnji lodži na višini 5.140 metrov.

Počasi se napotimo navzgor proti rebru, ki se spušča s Pumorija, 7.161m. Med vzponom na desni strani raste črna everestova piramida. Zdaj jo skriva Zahodna rama, ki bi bila mogočna gora, če ne bi bila le del zahodnega grebena še mogočnejšega Everesta. Počasi vijugamo preko odprtih pobočij, ki na levi prepadno padajo na ledenik. Kala Patar je vrh v grebenu, zaključni metri na višini 5.500 metrov so naporni, saj se pretikamo med navaljenim kamenjem brez prave poti. Na vrhu nas pozdravi klasični pogled na Everestovo piramido, ki se dviguje nad zahodnim grebenom. Pod nami je sloviti Ledeni slap, za pristopnike na Everest nevarna ovira rušečih se serakov. Zdaj se odpre pogledu tudi Južno sedlo in na drugi strani Lhotse. Onkraj Everesta, že v Tibetu, se dviguje Changtse, 7.543m. Mogočni vrhovi tvorijo križ, kar izpričujejo njihova tibetanska imena: Changtse je Severni vrh, Lhotse Južni, Nuptse Zahodni. V sredini je najvišji – Čomolungma, Mati boginja sveta, tudi Everest imenovana.

Sestopimo do Gorak šepa in se vrnemo v Lobuče.

 

11. Kongma la – Čukung, 11km, vzpon 580m, sestop 760m, 7h

Po toliko vznemirljivih dneh se morda prileže počitek. In pot proti Čukungu, 4.730m je mogoče nadaljevati v lagodnem ovinku skozi naselje lodžev v Dingbočeju, 4.410m, kjer znajo postreči pravi espreso. Komur pa še ni dovolj, ga tik nad Lobučem čaka strm vzpon na prelaz Kongma la, ki mu sledi spust v dolino Imja khole v ledeniški svet med Lhotsejem in Ama Dablamom.

 

12., 13. dan, Čukung – Island Peak bazni tabor – Island Peak; 2 x 15km; 2 x 360m vzpona in spusta, 2 x 3 – 4h hoje; BC – Island Peak – BC: vzpon 1.360m, 12+h hoje

Skupen odhod proti baznemu taboru pod Island Peakom/Imja Tse, 6.189m: hodimo preko ledeniških moren skozi labirint hribčkov in dolinic. Odpre se nam nov pogled na Ama Dablam – njegova odmaknjena severna stena ne deluje dosti manj mogočno od zahodne, ki smo jo občudovali iz Čukunga. A najbolj impresivna je južna stena Lhotseja, ki se v celoti dviguje nad nami.

Preko ravne planote dosežemo bazni tabor, 4.970m, ki se stiska med vznožjem Island Peaka in ledeniško moreno.

Povzpnemo se na moreno in pod seboj ugledamo preteče ledeniško jezero Imja Tsho. Jezero skrbno nadzorujejo, saj naj bi bilo jezero najhitrejše rastoče v Himalaji. pričakujejo, da bo voda prebila čelno moreno in dolino reke Imja khola oz. Dudh kosi bo ogrozil ogromen udarni val.

Osvajalci Island Peaka ostanejo v baznem taboru, popoldne je na vrsti urjenje vrvnih manevrov. Ostali se odpravijo nazaj v Čukung.

Naslednji dan se vzpon na Island Peak začne v zgodnjih jutranjih urah. Sprva se okoli 3 ure vzpenjamo preko kopnih pobočij do ledenika, ki ga dosežemo ob sončnem vzhodu. Ledenik prečkamo v ledeniških navezah. Zadnji del vzpona poteka preko zasneženega pobočja naklonine okoli 50 stopinj, ki ga premagamo ob fiksnih vrveh. Izstopimo na grebenu, le nekaj korakov od vrha. Razgled je seveda veličasten. Lhotse je zdaj naš bližnji sosed, iza grebena na vzhodu pa se dviguje mogočna piramida Makaluja. Sestop poteka po isti poti.

 

14. dan, Čukung – Deboče; 15km, 1000 metrov spusta; 4 – 5h

Začenja se sestop proti Lukli. Počasi se poslavljamo od Everestovega kraljestva. Za nami ostaja črna piramida Čomolungme, mogočna južna stena Lhotseja in širna pregrada Nuptseja. Ama Dablam ves čas spremlja naše korake. Prehodimo dolgo vas Pangboče, najvišje stalno naselje Šerp in prečkamo Imja kholo. Še kratka hoja skozi gozdove rododendronov in že smo v našem lodžu v spokojnih Debočah.

 

15. dan, Deboče – Namče bazar, 9km, sestop 730m, vzpon 300m, 5 – 6h

Jutranji obisk Tengbočeja, 3.860m, največjega samostana v Khumbuju, je kombinacija kapučina in tibetanske duhovnosti. Sledi dolg spust vse do reke Dudh kosi in ponovno počasno pridobivanje na drugi strani. Pri odcepu za Gokijska jezera zašpilimo naš dvotedenski krog in se podamo okoli par ovinkov do malih radosti Namče bazarja.

 

16.dan, Namče bazar – Lukla, 20km, vzpon 860m, sestop 1.440m; 6h

Že znano pot tokrat prehodimo v enem dnevu. Imamo dobro motivacijo, saj nas čakajo prelesti Katmanduja: kar nekaj slastnih obrokov, posedanje ob espresu, nešteto trgovin in ogledi veleznamenitosti tega starodavnega mesta.

Uroš Sever