O-man, O-man. Minilo je 5 dni od povratka v Slovenijo, a me misli še vedno večkrat dnevno odpeljejo nazaj v to čudovito deželo. Težko je na kratko povzeti vse vtise, doživetja in lepote države. A ravno to je čar Omana, katerega preprosto moraš doživeti.
Sem (priznam) razvajena backpackerka in najraje potujem v lastni režiji, a vendar sem se zaradi drugačnega programa tokrat odločila potovati organizirano, pod okriljem agencije. In ja, iskrena bom, imela sem kar nekaj pomislekov, od tega kakšni so preostali popotniki, kakšno bo vodenje, kaj in kolikokrat bomo jedli, ali bo prostor in čas zame,… pa vendar so se že prvi dan razblinili vsi pomisleki.
Potovanje so dodatno popestrili sopotniki in vodniki z ogromno dobre volje, pozitivne energije, smeha, pristnosti, hudomušnosti, nagajivosti in še bi lahko naštevala. Skupaj smo doživeli ogromno dogodivščin, delili zgodbe in debatirali o zanimivih temah (npr. sedaj tudi moški vedo vse in še več o menstrualnih skodelicah) :). O vseh naših prigodah bi lahko posneli komedijo leta z naslovom »1001 dogodivščina Omana«, ki doživi svoj vrhunec s prizorom v katerem Luka kot oryx teče za svoje življenje navzgor po skalah z rolico toaletnega papirja v roki – pravi filmski material za Oskarja :D.
Največkrat pa me je navdušila prečudovita, prvinska in nedotaknjena narava Omana ter njegova popolna mirnost – stran od vsakdanjega ritma in kaosa zahodnega sveta. Jutranja meditacija na vrhu sipin še pred sončnim vzhodom, ko je najglasnejši zvok, ki ga slišiš lastno dihanje in ko se zaveš kako majhen si, ko postaneš eno z naravo. Oh, in kdo bi lahko pozabil na kramljanje s sopotniki ob večernem tabornem ognju sredi puščavskih sipin, ležanje na vročih puščavskih tleh s pogledom na številne zvezde in utrinke. Preprosto magično in nepozabno.
Shukraan VSAKEMU posebej za vse kar smo skupaj doživeli in upam, da se kmalu ponovno srečamo.
Andreja Turk