Potovanje Patagonija - rumena stepa s Torresi v ozadju

Kontrasti na vsakem koraku – rumena stepa s Torresi v ozadju

Izjemna dežela turkiznih jezer, dramatično oblikovanih gora in stepe, za katere se zdi, da se raztezajo v neskončnost. Dežela samih presežkov je divja in prazna. Potovanje Patagonija je pravljičnost, kateri resnično ni para.

Njeno divjino polnita brezmejna tišina in pa famozni patagonski veter. Ta nabira svojo moč že pri južnem patagonskem ledenem pokrovu, ki je največja trajna ledena masa izven polov. Poseljenost je redka, le nekaj naselbin. Tu in tam najdemo kakšno posestvo in gaučota (patagonski kavboj) s svojo čredo. Zanimivi so živalski prebivalci, mnogi od njih tudi endemični na področju. Od poskočnega guanaka in hitrega Darwinovega nanduja do simpatične patagonske mare in mogočnega kondorja.

Tisoče let pred prihodom evropskih pomorščakov v 16. st., so tu živela plemena avtohtonih prebivalcev. Eni izmed njih, Tehuelchi, so pokrajini tudi dali ime. Patagon jih je poimenoval prvi evropski obiskovalec – portugalski pomorščak Magellan. Ime pomeni Bigfoot (Velika noga), saj so pripadniki plemena bili precej višji od takratnih Evropejcev in njihove stopinje v pesku so spletale legende o velikanih. Tem so se pridružile še druge neverjetne zgodbe in regija je še dolgo časa po odkritju uživala strahospoštovanje. Mogoče so prav te v prejšnjem stoletju privlačile tudi prve popotnike, katerih opevanje lepot je deželi počasi začelo prinašati slavo v svetu. Kot je bil na primer Bruce Chatwin, na čigar potovanje se še danes lahko vkrcamo skozi njegovo knjigo ‘V Patagoniji’.

Patagonija leži na samem jugu Latinske Amerike in je razdeljena med dve vertikalno izjemno dolgi državi. Na zahodu se približno 10% razteza čez Čile, ostalih 90% pa čez Argentino. Večina popotnikov začne svoje potovanje na severu – v živahni in izjemno unikatni prestolnici Argentine.

Buenos Aires – eklektičen in temperamenten, kot so njegovi prebivalci. Baires je povsem druga zgodba od juga in je v bistvu njegovo pravo nasprotje. Je mesto, ki nikoli ne spi in kjer skozi žile teče kofein. Je mesto, kjer ni nič čudnega, če se občuduješ v žlici medtem ko čakaš obrok ali pa če plešeš tango sredi ulice. Njegova mogočna kolonialna preteklost je vtisnjena v lično dodelane fasade veličastnih zgradb, ki krasijo širše mestno jedro. Starinarnice in tango v najstarejši četrti San Telmo popeljejo nazaj v tisti čas, prav tako barvite hišice ulice Caminito v slavni La Boci. Tu so se pisale zgodbe ljudi iz ladij, ki so ustvarili svojstveno mešanico vseh njihovih kultur in je danes poznana kot zgodba enega in edinega – Buenos Airesa.


Znamenitosti Patagonije

Nesporna zmagovalca potovanja Patagonija sta nacionalna parka Los Glaciares in Torres del Paine, zato se tam zadržimo najdlje.

El Calafate je najboljše izhodišče za raziskovanje naravnih rezervatov, ki se raztezajo ob južnih vršacih Andov. Ime je dobil po slastni jagodi za katero pravijo, da se vrnemo nazaj v te kraje, če jo pojemo.

Najbolj slaven od bližnjih mogotcev je Perito Moreno – ledenik veličine njihovega glavnega mesta in menda tudi edini, ki se širi. Stati ob ogromni gmoti ledu je posebno doživetje, še posebej, ko slišiš lomljenje in padanje ledenih gmot v vodo.

Fitz Roy – gora, ki s svojim posebnim obličjem označuje značaj planinskega mesteca El Chalten. Ta je nastal šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – sprva kot vojaška postojanka, s katero so Argentinci potrdili, da je ta kos zemlje njihov (ne pa čilenski). Mesto je, s svojimi ličnimi barvitimi hišicami, resnično prijetno in ponuja raznolike možnosti tudi za večerna dogajanja. Iz restavracij diši po najboljših patagonskih krožnikih, ponudba kraft piv je boljša kot pri nas, knjigarne so bogato založene in vedno se najde sorodna pohodniška duša, s katero kramljaš ob večernem čaju.

Fantastično izklesana podoba Fitz Roya je nekaj, kar ste mogoče videli že na mnogih slikah, a na srečanje z njim vas ne pripravi prav nič. Srečanje preprosto fascinira – kot vse ostalo v Patagoniji. Kljub temu, da s svojimi 3359 m nima zavidljive višine Himalajskih vrhov, pa je tehnično med najzahtevnejšimi. Seveda so se se tudi na vseh tukajšnjih vrhovih slovenski alpinistični plezalci izkazali in preplezali tudi najzahtevnejše smeri. Ena izmed njih pa se imenuje tudi po nam dragem junaku, in sicer The real Kekec.

Najdaljši in najbolj slikovit treking nas čaka čez mejo v Nacionalnem parku Torres del Paine – enemu najlepših in najbolj čistih nacionalnih parkov na svetu. Središče parka je veriga gorovja, ki s svojo dramatično razgibanostjo jemlje sapo. Umetniki matere narave so tu oblikovali znamenite tri stebre, Torres del Paine in nekaterim vrhovom izrisali tudi značilne črne rožičke, po katerih se Cuernos del Paine imenujejo. Obkroženi z rumenkasto patagonsko stepo in turkiznimi jezeri nam gorska veriga ponuja poglede pravljične dežele. Tudi tu sta večna spremljevalca – veter in tišina, del patagonske akustike. Torres je tisti kraj, kjer vse barve Patagonije resnično pridejo do pravega izraza.


Kdaj v Patagonijo – vreme

Potovanje Patagonija - vreme v Patagoniji je tudi poleti nepredvidljivo

Vsi odtenki poletnega patagonskega neba

 Poletje – od decembra do februarja

Čas visoke sezone, ko je v Patagoniji tudi najtopleje. Najboljše zagotovilo dobrega vremena, a tisti slavni patagonski veter je prav v tem času najmočnejši in dosega hitrosti 120 km/h. Dejstvo, da je to poletje pa ne izključuje možnosti dežja in hladnih dni. V Patagoniji je vedno potrebno biti pripravljen na vse vremenske razmere. UV je tukaj precej močan, zato je potrebna dobra zaščita pred soncem. Regija je v tem času še posebej živahna, na najbolj popularnih pohodniških poteh je tudi precej pohodnikov. Če si želite potovati v tem času v Patagonijo in si hkrati zagotoviti prijetna in udobna prenočišča, je le-te potrebno rezervati precej vnaprej. Za nekatere koče tudi do leto vnaprej.

  • povprečne temperature: 8 – 18⁰C; 5 – 10 mm padavin/mesec

 Jesen – od marca do maja

Tudi Patagonija se odeva v toplejše jesenske barve. Manj je pohodnikov, večje so možnosti prostih hotelskih sob. Idealno obdobje za tiste, ki vam ni odveč kakšen dodaten sloj oblačila in imate rajši prazne pohodne poti. Ozračje se ohlaja in več je možnosti padavin – maj je najbolj vlažen mesec, zato ne pozabite na dober anorak. Dobra stran jeseni je tudi ta, da vetru z vsakim mesecem bolj pojenja moč.

Potovanje Patagonija - pogled na fascinantni Fitz Roy

Zaplate snega ostajajo vse do poletja – pogled na fascinantni Fitz Roy

  • povprečne temperature: 5 – 15⁰C; 10 – 20 mm padavin/mesec

 Zima – od junija do avgusta

Hladnejše temperature, tudi pod ničlo. Večina Patagonije je prekrita s snegom. Kljub temu, da so mnoge pohodniške poti v tem času zaprte in da večina namestitvenih objektov ne obratuje, pa ima regija tudi v tem času svoj čar. Tisti, ki obožujejo zimske razmere pravijo, da je v tem času najlepša.

  • povprečne temperature: -3 – 5⁰C, 15 – 20 mm padavin/mesec

 Pomlad – od septembra do novembra

Dnevi se daljšajo in spet postajajo toplejši, manj je padavin kot v jesenskem času. Veter v tem času ponovno pridobiva hitrost in ker je še posebej hladen premrazi do kosti. Če vam to ni odveč, vas bo pokrajina razveselila s pogledi na cvetočo okolico, do koder vam seže pogled.

  • povprečne temperature: 5-15 ⁰C, 5 – 10 mm padavin/mesec

Popotniški vodič za potovanje Patagonija

Letalske vozovnice za Argentino, Čile in naprej do Patagonije

Kot za cel ostali svet tudi za Patagonijo velja – prej kupite, boljšo ceno dobite. Če primerjamo obe odskočni deski za v Patagonijo, torej Santiago v Čilu in Buenos Aires v Argentini, potem boste najverjetneje poleteli ceneje do slednjega. Cene so izven visoke sezone pod 600 EUR, za Santiago pa malce čez to mejo.

Pri letih v Patagonijo pa niso pomembni le leti do destinacije ampak predvsem notranji leti. Cene notranjih letov so namreč v visoki sezoni zelo visoke, zato je najbolje, da izberete tistega letalskega prevoznika do destinacije, ki ima poseben dogovor z enim izmed letalskih ponudnikov notranjih letov. Tako boste prihranili pri ceni vozovnice. Te stvari se iz leta v leto spreminjajo, zato je najbolje, da kontakirate našo Urško, ki je vedno na tekočem z novostmi.

Cepljenja

Za vstop v Čile in Argentino ni obvezno nobeno cepivo, priporočamo pa cepljenje proti hepatitisu A. V kolikor bi želeli svoje potovanje v Argentini podaljšati do slapov Foz do Iguacu, se priporoča cepljenje proti rumeni mrzlici. Za najbolj aktualne zdravstvene informacije svetujemo, da obiščete Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, Ljubljana, telefon 01 586 39 00 ali www.zdravinapot.si.

Denar in cene

Uradna valuta v Argentini je argentinski peso (ARS). Tečaj (november 2018): 1 EUR = 41,15 ARS. Tečaj v Argentini izredno niha. Samo v enem letu je padel iz 1 EUR = 20 ARS (december 2017). Zaradi tega boste pri rezervacijah in plačilih mnogokrat naleteli na cene podane v ameriških dolarjih.

Kosilo v Argentini stane okrog 200 ARS, skodelica kave pa med 15 in 30 ARS.

Uradna valuta v Čilu je čilenski peso (CLP). Tečaj (november 2018): 1 EUR = 766,18 CLP. Cene v Torres del Paine so višje od preostale Patagonije.

Električna napetost

Električni tok je 220 – 240 V, AC je 50 Hz. Starejše stavbe v Argentini imajo takšne vtičnice, kot pri nas. Drugje je potreben adapter – kot na sliki:

Obleka

Potovanje Patagonija - Torres del Paine

Za vaše udobje izbirajte kvalitetna pohodna oblačila

Za dneve v Buenos Airesu se v času našega potovanja pripravite na prijetne poletne temperature (med 21 in 28⁰C).

V Patagoniji pa velja, da moramo v dnevnem nahrbtniku imeti pripravljeno vse potrebno za oba ekstrema letnega časa. Oblačila naj bodo iz umetnih, hitro sušečih se materialov.

Obvezna je kvalitetna jakna – vetrovka (priporočamo zelo dobro jakno (tipa gore-tex), ki vas bo ves čas varovala pred dežjem in vetrom). S seboj imejte en tanek flis ali windstopper, če med hojo zapiha ali kot dodaten sloj v mrazu. Dodajte tudi debelejši flis za toplotno izolacijo. Od pohodnih hlač imejte vsaj en kos, ki je vodoodporen. Za utrjen korak bodo seveda potrebni kvalitetni (in predvsem uhojeni!) visoki pohodni čevlji. Ko zapiha patagonski veter pa bomo seveda veseli tudi tople kape in para rokavic.

Poleg toplejših kosov pa imejte v mislih tudi, da se zna zgoditi, da bo dovolj toplo za kratke rokave. S količino opreme pa kljub vsemu ne pretiravajte – po 6-dnevnem treku v Čilu se bomo namreč vrnili nazaj v Puerto Natales in si bomo tam lahko oprali oblačila ter se pripravili na pohode na argentinski strani.

Ne pozabite na zaščito pred soncem – krema z visokim zaščitnim faktorjem in pokrivalo. Vaša očala pa bodo bolj varna, če jih boste imeli pritrjene na vrvico (zgodilo se je že, da nam jih je veter odnesel).

Natančen seznam opreme boste dobili pred potovanjem.


Kulturno – kulinarični vodič za potovanje Patagonija

Jezik

Tako v Argentini kot v Čilu je uradni jezik španščina, a se je pri obeh oblikoval poseben dialekt, ki ga loči od španščine v Španiji.

Tako je npr. za argentinsko španščino značilen pridih italijanskega melosa, začinjenega s tipično italijansko gestikulacijo. Ko so namreč začele prihajati trume italijanskih imigrantov v deželo, so se le-ti sicer zelo potrudili pri učenju španščine, a sposojanje besed iz njim domačega jezika je bilo seveda pričakovano. Ena izmed nam najbolj znanih besed, katero so si sposodili, je italijanski pozdrav ‘ciao’. Zelo radi govorijo in med poslušanjem boste verjetno večkrat slišali besedo Che, kar pomeni kolega, prijatelj, včasih celo kot mašilo (od tu je tudi Ernesto Guevara dobil vzdevek Che, ker je ves čas uporabljal to besedo). Večkrat se uporablja skupaj z besedo Boludo (o tem kaj to pomeni pa na potovanju 🙂 ), je pa pri uporabi potrebno paziti, saj lahko s tem tudi koga užalite. Če pa ste že na stopnji prijateljstva, ko delite slamico od mate-ja, potem pa brez skrbi pri izbiri besed, ker zagotovo vlada že sproščena buena onda (dobra vibracija).

Kot zanimivost naj še dodamo, da približno 4 milijone ljudi v Argentini govori jezik imigrantov, med njimi je tudi slovenščina. Ena večjih slovenskih skupnosti v Argentini živi v severni Patagoniji v mestu Bariloche, kjer najdemo tudi slovenska imena naravnih danosti – kot je npr. laguna Tonček (Tonchek) in pa Slovenska dolina (Valle de los Eslovenos) ter koča , katero so zgradili slovenski izseljenci.

Pijača

Mate čaj se vedno pije iz bučke po slamici – bombilla, ki deluje kot filter

Mate – verjetno ne bodo priznali, a zdi se, kot da je cela nacija odvisna od mate čaja. Kamorkoli greš, povsod vidiš domačine z lično okrašenimi skodelicami iz izrezljanih bučk in vedno je nekje v torbi skrita termovka z zadostno količino tople vode. Čaj je poimenovan po grmu, katerega listi se uporabljajo za pripravo napitka – pili so ga že staroselci. Mate se pije po bombilli – kovinski slamici. Pitje čaja pa tukaj ni le priljubljena pijača, ampak tudi pomemben socialen dogodek, ki je globoko zakoreninjen v njihovi kulturi. V družbi se velikokrat pije iz ene skodelice (torej iste slamice). Ko deliš mate si že na pol poti do prijateljstva :). S slamico se nikoli ne meša čaja, saj se s tem užali tistega, ki ti ga je pripravil (s premeščanjem slamice nakazuješ, da ni bil pravilno pripravljen). Drugo pravilo pri tem socialno priljubljenem dogodku pa je, da se za mate nikoli ne zahvališ (s tem odklanjaš poglabljanje prijateljstva).

Kava – kar se tiče priljubljenosti je načeloma daleč za mate-jem, razen (!) v Buenos Airesu. Tam je nujna, če želijo preživeti dan po neprespani noči (noči v Bairesu znajo biti, tudi med tednom, zelo dolge). Chico, jarrito, cortado ali lagrima so le ene izmed priljubljenih kav in nekatere lahko naročite tudi brez besed – le z značilno argentinsko gestikulacijo (prav tako sposojeno od Italijanov).

Malbec – žlahtna argentinska kapljica, ki je na vinskih kartah skorajda nerazdružljiva z imenom države. Najboljšega pridelujejo v Mendozi.

Carmeneré – kar pomeni Malbec v Argentini, je Carmeneré v Čilu. Čeprav ni dosegel slovesa kot Malbec, pa je med domačini najbolj priljubljena sorta med vini.

Hrana

Pregovor “Zajtrkuj kot kralj,… večerjaj kot berač,” je tukaj obrnjen na glavo. Večina domačinov rada presliši, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva in ne poje več kot eno medialuno (njihov croassant) ali pa kakšno drugo pecivo, katero poplakne s caffe con leche (kava z mlekom). Vsa ostala peciva se tukaj imenujejo facturas (ime, za katerim se skriva zanimiva zgodba – v prevodu pomeni računi). Večerje so druga zgodba. A pozabite na še eno priporočilo zdravega prehranjevanja, da je treba večerjati zgodaj. Če boste šli na večerjo v restavracijo pred 20h (včasih še kasneje), boste ostali pred zaprtimi vrati.

Asado – ena beseda za meso na žaru. Verjetno vsi kulinarični navdušenci komaj čakate, da poizkusite pravi argentinski zrezek. A pozor! Ko enkrat poizkusite mehko argentinsko govedino, vsi ostali zrezki izgubijo pomen. Najmehkejši bo seveda Bife de lomo (pljučna), takoj za njim pa Bife de chorizo (rostbif). Pot do argentinskega srca je prav skozi asado in kozarček dobrega Malbeca.

Potovanje Patagonija - način peke jagenjčka v Patagoniji

Cordero Patagonico – način peke jagenjčka v Patagoniji

Cordero patagonico – jagenjček po patagonsko. Včasih tudi Cordero al palo – na palici, kot je razvidno iz slike.  Način pečenja lahko vidimo na ulicah patagonskih mest in vsakem večjem slavju na jugu. Tudi mehkemu mesu patagonskega jagenjčka bi tu lahko pisali ode.

Chimichurri – najljubša začimbna mešanica, sploh pri mesnih jedeh. Zelena omaka, v kateri se meša drobno nasekljan peteršilj, origano, česen, čili, olivno olje in limona.

Empanadas – Polnjeno, večinoma slano pecivo, je priljubljen prigrizek širom španskega sveta. Polnilo je odvisno od regije, od zelenjavnega do mesnega.

Vege – čeprav niso tipične argentinske jedi, smo jih vseeno dodali v ta seznam saj vegetarijance pogostokrat skrbi, kaj bodo sploh lahko jedli ob poplavi zrezkov v Patagoniji. Naj povemo, da so se tudi na jug preselili mladi, progresivni ljudje, ki v regijo prinašajo vse zadnje novitete, tudi kar se tiče prehranjevanja. In ne boste verjeli, da smo najboljši Chilli con carne (sin carne – brez mesa) na svetu našli prav v Puerto Natalesu :).

Sladice

Dulce de leche – karamelni kulinarični zaklad, narejen iz kondenziranega mleka. Ni stvari, kjer ne bi tega priljubljenega karamelnega namaza dodajali zraven. V piškote, kolače in čez sladoled. Pozabite na dieto :)!

Alfajores – najboljši piškotki pod nebom! V ustih se kar stopijo, najboljše pa je, ko prideš do sredice, ki je – iz ničesar drugega kot slastnega Dulce de leche. Za zajtrk, kot sladico, no, kar za čez cel dan 🙂

Čokolada – zdi se, da je cela Patagonija ponorela za čokolado. Chocolaterie so tako vedno založene z najboljšo čokolado vseh vrst in so še ena odlična priložnost, kjer sladokusci pridete na svoj račun. Tja se zatečemo tudi pred trekom, da si naberemo ‘energijskih tablic’ za v nahrbtnike :).

Calafate jagoda – slavna patagonska jagoda. Najdemo jo vsepovsod – v čokoladah, marmeladah in pecivih. Velja pravilo, da če jo poješ, se vrneš nazaj v te kraje, zato jih vedno pojemo čimveč.


O našem potovanju Patagonija

Trekinge v Patagonijo organiziramo že od leta 2003 in smo prva slovenska agencija, ki je začela s trekingi v tem delu Južne Amerike. Kot edina slovenska agencija spimo v parku Torres del Paine v kočah, kar posledično pomeni, da ni potrebno nositi težkih nahrbtnikov s šotori, hrano in kuhalno opremo. Prav tako pa so koče, ob morebitnih vremenskih ujmah, neprimerno boljše zatočišče kot šotor. Da ne omenjamo vročega tuša in dobre hrane.

Za dodatno varnost imamo poleg izkušenega slovenskega vodje trekinga tudi lokalne gorske vodnike tako v Čilu kot Argentini. V povprečju bomo hodili med 5 in 7 ur na dan čiste hoje. Treking ni tehnično zahteven, pa tudi višinske bolezni se ni bati. Povsod spimo na vrhunskih lokacijah in smo zraven dogajanja. Strogi center Buenos Airesa, best hostel v centru Calafata in Chaltena, mini hotelček v centru Natalesa.

Po vseh letih potovanj v Argentini in Čilu vemo kje je najboljši ‘bife de Lomo‘ in rdeče vino Malbec v Argentini, najlepši razgled v Torresih, najbolj avtentična Milonga v Buenos Airesu (Tango ples), najokusnejša čokoladarija v Patagoniji in najbolj okusne jagode v parku Los Glaciares 🙂


Več

Knjige

Bruce Chatwin: V Patagoniji

Opis knjige na povezavi zgoraj. 

Ostale sicer niso prevedene v slovenščino, v kolikor vam je angleški jezik domač, predlagamo še:

Florence Caroline Dixie: Across Patagonia

Lady Dixie je potovala v Patagonijo konec 19. stoletja, ko je bila Patagonija še zelo neobljudena. O potovanju je napisala potopis, katerega je delila tudi z Darwinom. 

John Pilkington: An Englishman in Patagonia

Ko je John Pilkington potoval skozi Patagonijo, je spoznal, da je biti Patagonec bolj povezano s tem, kako se počutiš kot s tem kje živiš. Patagonci so neomajni sanjači in na svoji poti skozi Patagonijo je spoznal valižanske in škotske naseljence, nacijske begunce, hipije ter preko njih spoznaval, kaj je tisto, kar vleče ljudi k temu, da živijo na teh odmaknjenih koščkih sveta.

Galerija

Iz naših preteklih potovanj.