TrekTrek DMC d.o.o., Kersnikova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

Potovanje Kirgizija

Fantastična narava, nomadi, tradicija in jurte so rdeča nit potovanja po Kirgiziji.

Fantastična narava, nomadi, tradicija in jurte so rdeča nit potovanja po Kirgiziji.

Še nedolgo nazaj slabo poznana dežela, a danes težko najdemo popotnika, ki ne bi slišal za slavo Kirgizije. Tiste, ki govori o izjemni pristni naravi, nomadih, jurtah in globoko zakoreninjeni tradiciji. Mala, kopenska dežela Centralne Azije, katero definira dejstvo, da je čez 90% njenega ozemlja nad 1500 m nadmorske višine. Za to je odgovorna prelepa gorska veriga Tien Shan, ki je tudi zaslužna za to, da se je tako dobro ohranila njihova kultura, saj je bila relativno izolirana od sosednjih vplivov.

Tukajšnjim vrhovom dajejo kontraste visokogorska turkizna jezera in bogate zelene doline, ki se med njimi nahajajo. Najbolj slaven vrh je Pobeda (zmaga op.p.), ki je s svojimi 7439 m tudi najvišji vrh gorovja Tien Shan, nahaja pa se na meji s Kitajsko. Ima posebno mesto v zgodovini sovjetskega alpinizma. Znan tudi kot eden težje dostopnih sedem-tisočakov na svetu. Zato bodo alpinisti na vprašanje »Kam po Everestu?« odgovorili: »Samo še na Pobeda peak!«.

Je bivša dežela Sovjetske Unije, v kateri živi 6 milijonov prebivalcev. Večina teh živi na podeželju, približno tretjina pa v mestih (kar polovica teh je v glavnem mestu Biškek).
Stran od mest pa je Kirgizija dežela nomadov, kateri še vedno močno cenijo njihove stoletja stare tradicije in način življenja. So tudi izjemni konjeniki in njihove narodne igre, v katerih prikazujejo svoje jahaške sposobnosti, so pomemben del kirgiške kulture. Je ena redkih dežel, kjer še lahko ne le vidimo, ampak tudi doživimo preprostost nomadskega življenja. Spanje v jurtah in preživljanje v naravi – to so prave nomadske počitnice. Splet obojega je ravno tisto, kar zaznamuje potovanje v to edinstveno deželo.


Znamenitosti Kirgizije

kirgizija zemljevidPovprečna nadmorska višina Kirgizije je kar 2750 m. Ta gorski karakter je dal deželi tudi vzdevek ‘Švica Centralne Azije‘. Mnogi vrhovi so trajno pokriti s snegom, v deželi naštejemo kar 6500 ledenikov, med njimi tudi ledenik Inylchek, ki je eden izmed najdaljših na svetu. Razteza se kar na 62 kilometrih. Tien Shan se tu stika z gorovjem Pamir, katerega večina se nadaljuje v sosednjem Tadžikistanu. Prav na meji se nahaja tudi Peak Lenin, ki je druga najvišja gora te verige.

Jezero Issyk Kul se razteza kar na 6236 km2Issyk Kul v prevodu pomeni toplo jezero in je za Kaspijskim morjem drugo največje slano jezero na svetu. Poleti ima voda 18oC in nudi prijetno osvežitev. Astronavti povedo, da se iz vesolja vidi kot oko na zemlji in da je pogled nanj še bolj zanimiv od tistega na Veliki kitajski zid. Na njegovem dnu naj bi se skrivalo kar 12 potopljenih mest daljne preteklosti in prepričani smo, da nam bodo prihajajoče najdbe o njih marsikaj zanimivega razkrile. Tukajšnja regija živi od turizma, kmetijstva in rudarjenja. Tukaj se namreč nahajajo rudniki zlata, po katerih je dežela širše poznana.

Nedaleč od jezera se odpravimo na najlepši treking v deželi, ki nas popelje v osrčje visokogorja. Sprehod med visokimi smrekami, ki se zibajo okoli nas, skrite stezice na katerih se pasejo konji prinesejo tisti prelepi mir narave. Vsake toliko časa je za popestritev in smeh potrebno prečiti vode in reke. Šumenje le teh je tako veličastno, da ga ne pozabiš nikoli. Eden izmed ciljev na poti je tudi turkizno jezero Ala Kul – njegova barva je namreč eden od najlepših pogledov dežele.

Naryn je mesto, katerega ime pomeni ali sončno ali pa konjska mesna juha. Tukajšnji prebivalci merijo srečo po količini mesa, ki ga imaš doma oz. količinah, ki ga dodajaš v svoje jedi.

Ker je skozi Kirgizijo tekla tudi Svilena pot, so tudi njeni spomeniki vidni v deželi. Eden teh je npr. karavanseraj Tash Rabat, ki leži na višini 3200 m. Velja za enega najlepše ohranjenih v goro izklesanih zgodovinskih karavanserajev s kar 31 sobanami.

Na potovanju po Kirigziji se odpravimo tudi na treking s konji proti še enemu visoko ležečemu jezeru Son Kul. Pokrajina je nasprotje vsemu kar smo videli do sedaj. Prelepe zelene hribe poleti imenujejo Jailoo, spomladi pa jim rečejo Jazdoo. Ker je jezero na nadmorski višini 3020 metrov, lahko na trekingu s konji resnično uživaš v jahanju. Pogled na jezero iz prelaza na 3200 metrih nadmorske višine pa pospremi prijeten spust k jurtam in domačinom. Son kul ponuja dom v poletnem času marsikaterim pastirjem, nam prišlekom pa vedno predstavlja prijetno osvežitev po dveh dneh ježe. Jezero jeseni zamrzne, saj je globoko le 13 metrov in pastirji preselijo svoje črede nižje v dolino.


Kdaj v Kirgizijo – vreme

potovanje kirgizija turkizno jezero Ala Kul

Pogled na čarobno jezero Ala Kul.

 Poletje – od julija do zgodnjega septembra

Definitivno najboljši čas za obisk. Vreme pa zna biti tudi poleti zelo muhasto in seveda, višja nadmorska višina pomeni nižje temperature – sploh ponoči in če je oblačno. Če je močna zima, se počasneje topi sneg, vetrovi so zato hladnejši. Povprečna temperatura je odvisna od tega, kje se nahajamo. Medtem ko bo v Biškeku pravo vroče poletje in čez 30oC, se bodo te že spustile na 25oC v okolici Naryna, nad 3000 m pa bodo okrog  15oC. Ponoči se bodo spustile do 0oC.

 Jesen – od septembra do novembra

Jesen je lahko tudi v Kirgziji zelo lepa – sploh, ko narava menja barve iz živo rumene v temno rdečo. A imejte v mislih, da je lahko oktobra že precej visoko ležečih krajev zasneženih – zavisi od sezone.

 Zima – od novembra do marca (krajša je v nižje ležečih predelih)

Zima je dolga. Takrat pospravijo večino nomadskih nastanitev in ni jurt, ki sicer dajejo svoj karakter območju. V tem času ne razmišljajte o obisku – razen, če bi prihajate na smuko in zimske radosti (tudi teh pa je tukaj ogromno).

 Pomlad – od maja do junija

Dnevi postajajo toplejši a v gorah je še polno snega in najlepši deli dežele so še vedno težje dostopni. Vsekakor se splača počakati še kakšen mesec na poletje in najboljši čas za potovanje.


Popotniški vodič za potovanje Kirgizija

Letalske vozovnice za Kirgizijo

Pri letih za Kirgizijo ni nobenih posebnosti glede letalskih vozovnic. V kolikor rezervirate vozovnico dovolj zgodaj, lahko dobite karto za pod 500 EUR, za pozne rezervacije pa se dvignejo na 700 EUR. Velja za lete s Turkish Airlines iz Ljubljane. Iz ostalih, nam bližnjih letališč sicer lahko poletite ceneje (npr. z letalsko družbo Pegasus iz Budimpešte), a je naše mnenje, da so razlike premajhne, da bi izgubljali čas z vožnjo na letališče.

Cepljenja

Obveznih cepljen za vstop v državo ni. Priporočamo cepljenje proti virusu Hepatitisa A in B. Za najbolj aktualne zdravstvene informacije svetujemo, da obiščete Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, Ljubljana, telefon 01 586 39 00 ali www.zdravinapot.si.

Denar in cene

Uradna valuta je kirgiški som. Tečaj (april 2018): 1 EUR = 84 SOM.

Cene v Kirgiziji so ugodne. Za dober kapučino v mestu boste odšteli 150 SOM, za kosilo pa okrog 500 SOM. Za liter vodke pa le 100 SOM 😊

Kot zanimivost pa naj povemo, da se kirgiški somi tiskajo v Franciji in na Malti, narejeni pa so iz posebnega bombažnega papirja, katerega proizvajajo v Veliki Britaniji in Franciji.

Električna napetost

Električni tok je 220 V, AC je 50 Hz. Adapter ni potreben, saj so vtičnice enake našim. Slednjih pa v jurtah ni, zato priporočamo dovolj rezervnih baterij ali pa, še bolje, dovolj zmogljiv Power Bank.

Obleka

Prav bo prišlo čisto vse – od kratkih do dolgih rokavov in hlač.

Kirgizija je sicer 80% muslimanska država, vendar na prvi pogled tega ne boste opazili. Veliko ljudi uporablja tipična muslimanska oblačila, še več pa je takih, ki vero spoštujejo, a hodijo oblečeni v »stilu zahoda«. Zato ne potrebujete posebnih oblačil. V mestih priporočamo, da imate primerne kratke majice, ki pokrivajo ramena, kratka krila ali hlače pa naj segajo do kolen.

Za dneve na trekingih je obvezna kvalitetna jakna – vetrovka (priporočamo zelo dobro jakno (tipa gore-tex), ki vas bo ves čas varovala pred dežjem in vetrom). S seboj imejte en tanek flis ali windstopper, če med hojo zapiha ali kot dodaten sloj v mrazu. Dodajte tudi debelejši flis za toplotno izolacijo. Od pohodnih hlač imejte vsaj en kos, ki je vodoodporen. Za utrjen korak bodo seveda potrebni kvalitetni (in predvsem uhojeni!) visoki pohodni čevlji. Tudi poleti zna snežiti – takrat bomo veseli tudi tople kape in para rokavic.

Ne pozabite na zaščito pred soncem – krema z visokim zaščitnim faktorjem in pokrivalo.

Natančen seznam opreme boste dobili pred potovanjem.


Kulturno – kulinarični vodič za potovanje Kirgizija

Jezik

Kirgizija je (poleg Kazahstana) ena izmed dveh bivših sovjetskih republik v Centralni Aziji, ki so zadržale ruščino za uradni jezik. Če primerjate Biškek s preostalo Kirgizijo, boste občutili to rusko-kirgiško nasprotje. Kirgiški jezik je turški jezik in radi se pošalijo, da brez težav razumejo polovico turških besed.

Bonton

V Kirgiziji se pri vstopu v hišo ali jurto vedno sezujemo. Poskrbimo, da bodo čevlji postavljeni skupaj – razmetan par čevljev pomeni, da gostiteljem želiš nesrečo.

V jurti moški po tradiciji sedijo na levi, ženske na desni strani omizja.

Ko sedite za mizo pri domačinih se potrudite, da boste poskusili vsaj ščepec vsake stvari, ki vam jo ponudijo. Če vam hrano ponudi starejša oseba je nikar ne zavrnite, saj velja, da starejše osebe hrano ponudijo le tistim, ki so jim všeč in ne vsakomur.

Preden vstanete od mize vedno recite »omin« ter naredite z dlanmi gesto, kot bi zajeli v sklenjeni dlani vodo in si navidezno umili obraz. To je spoštljiva zahvala za hrano in gostoljubje.

Pijača

Kymyz – Lokalna pijača kumis iz kobiljega mleka. Super napitek za telesno moč in druženje z domačini. Bonus pa je lahko tudi boljša prebava, saj ima kymyz diuretični učinek. Bogat je z železom in Kirgizi ga uporabljajo v tradicionalne medicinske namene.

Maksim – pripravljen iz ječmena, pšenice in prosa. Ni enega recepta in vsaka gospodinja ga pripravi drugače. Ker je slan, se ga lahko ohladi do – 4oC in je zato super osvežitev poletnih dni. Pravijo, da je Maksim tudi najboljše zdravilo, če smo prejšnjo noč spilil preveč araka.

Arak – vodka po naše. Pazite se samagon-a, saj ime pomeni, da je doma varjena. Najljubši alkohol v državi, kozarček pa se seveda vedno spije na eks 🙂

Balsaam – Včasih tudi arashan, je pijača, katero naredijo iz raznih zelišč in začimb. Ima malce alkohola, mešajo pa jo z kavo ali čajem (včasih tudi vodko). Velja za zdravilno, zato jo spijejo še več ob prehladih in podobnih stanjih.

Bozo – iz fermentiranega prosa, včasih mu rečejo kar kirgiško pivo. Raziskave so potrdile, da Bozo dviguje raven hemoglobina v krvi in blagodejno deluje na pankreas. Samo zdravje 🙂

Hrana

V jurti je vedno veselo. Miza je polna, saj “stalnica” nikoli ne razočara. Prijazna gospodinja pa nam po vsem tem postreže še z obilno večerjo.

Kirgizija nima dostopa do morja in Kirgizi ne marajo morske hrane. Pravzaprav mislijo, da to sploh ni prava hrana :). Nasprotno od tega pa imajo radi meso, a ga ne jedo vsak dan. Tradicija poveljuje, da se družina enkrat na mesec zbere in žrtvuje ovna. Zato imajo tiste družine, ki si to lahko privoščijo, koline kar vsak mesec.

Ko Kirgizi pogrinjajo mizo za goste, velja nepisan zakon, da ne sme biti nobenega praznega prostora na mizi. Raznolikost pogrinjka zavisi od tega, koliko si lahko družina privošči, a kruh in čaj bosta vedno tu. Kruh lomite z rokami, saj se ga ne reže. Vedno sprejmite ponujeni čaj in nikar ne oklevajte prositi še za kakšno skodelico vročega čaja.

Še en opomnik za kirgiške pojedine – nikoli ne poskusite pojesti vsega pri prvem pogrinjku; vedno predvidevajte, da prihaja tudi drugi krog … in najverjetneje še tretji.

Pravijo, da če želite skregati med Kirgiza, Kazahstanca, Uzbekistanca in Tadžikistanca, jih samo vprašajte za izvor kakšne ‘stanske’ jedi. Vsak bo namreč trdil, da jed izhaja iz njegove države. Kakorkoli že, spodaj je naštetih nekaj tistih, katere zagotovo poskusimo na potovanju:

Beshbarmak – verjetno najbolj tipična kirgiška jed. Da se jo jé z rokami, pove že njeno ime, ki v prevodu pomeni ‘Pet prstov’. Gre za kuhane rezance in meso, ob posebnih priložnostih pa gre za celoten ritual priprave in serviranja. Za pripravo takrat zakoljejo ovco, katero potem razkosajo in delijo glede na svoj status v družini. Častni gost dobi glavo in oči, starejši moški stegnenico, najmanjše kosti gredo snahi itd.

Shorpo – Kirgizi verjamejo, da je to zelo posebna juha, katere ne najdete nikjer drugje. V resnici jo lahko pripravi vsak, ki ima nekaj jagnjetine, kateri doda paradižnik, krompir in čebulo. No, zagotovo je najbolj okusna iz nomadskega kirgiškega lonca.

Kurdak – pražen krompir s pečenim mesom in obilico čebule.

Giuru Ganfan – riž z mesno-zelenjavno prilogo, ki je pogosto kar vmešana v riž.

Kurut – posušeno suho kislo mleko v kroglicah. Je zelo slano, a otroci ga obožujejo. Odrasli pa ga radi jejo ob pivu … nekateri le po obilici piva.

Manty – kot cmočki ali pa veliki tortelini polnjeni z debelo rezanim mesom, včasih pa tudi krompirjem in bučo.


O našem potovanju Kirgizija

Način potovanja je popotniški. V Kirgiziji je turizem še precej v povojih, zato se je včasih potrebno malo prilagoditi na njihov način življenjskega sloga. To pomeni, da je včasih potrebno malo počakati na kakšen prevoz ali postrežbo v restavraciji. Vendar ravno ta še vedno precejšnja ‘ne-turističnost’ naredi Kirgizijo prvinsko in zanimivo za potovanja.

Za prevoze na daljše razdalje uporabljamo privatni minibus (maršrutko) ali pa »mini-van« avtomobile za do 7 oseb. Na potovanjih tudi v mestnih jedrih čimveč hodimo in tako bolj intenzivno doživimo lokalno kulturo in utrip mesta.

Potovanje Kirgizija je namenjeno spoznavanju ljudi in pokrajine, zato ne hitimo. Na trekingu hodimo z zmernim tempom, v povprečju 5-7 ur dnevno. Postanke namenimo počitku, malici in fotografiranju. Poleg slovenskega vodje potovanja imamo še lokalne vodnike, tako da lahko hodite s svojim tempom. Spimo v šotorih, ki nam jih priskrbi lokalna treking ekipa. Prav tako je poskrbljeno za spalne podloge-armaflekse in pa za kuhinjski šotor, kjer smo tudi med skupnim druženjem zaščiteni pred različnimi vremenskimi vplivi. Z nami gredo izkušeni lokalni vodniki in odličen kuhar.

Treking s konji je namenjen uživanju v naravi, pogovoru z mimoidočimi pastirji in pristnem doživetju nomadske Kirgizije. Ne hitimo. Konji so dobro ujahani, krotki in ubogajo enostavne ukaze (pojdi in stoj). Spremljali nas vsaj štirje domačini (lastniki konj), ki skrbijo za varnost (tempo jahanja, osedlavanje, razsedlavanje, privez, raztovarjanje, pomoč pri ježi, usmerjanje). Za jahanje niso potrebne predhodne izkušnje, naš tempo bo primerljiv s hitro hojo. V kolikor kdo ne želi jahati, lahko dnevno etapo brez težav tudi prehodi. Na svoj račun pa pridete tudi izkušeni jahači. Sem in tja se lahko z enim izmed vodnikov odcepite in poizkusite tudi hitrejšo ježo v galopu.

V Kirgizijo se vračamo spet julija 2019!


Več

Zakaj se v Kirgizijo rada vrača naša Barbara, si preberite v njenem blogu.

Knjige

Chingiz Aitmatov: Džamilina ljubezen

Aitmatov je Kirgizijski narodni poet. Skozi ljubezensko zgodbo spoznavamo življenje in pokrajino Kirgizije. Kdor se želi učiti ruskega jezika – Barbara priporoča nakup te knjige v knjigarnah Biškeka. Za 200 somov lahko skozi zgodbe vadite ruski jezik in branje cirilice.

Več njegovih romanov je prevedenih v slovenščino, izposodite si jih lahko v knjižnicah.

James Michener:  Karavane

Sicer o Afganistanu, a lepo opiše  lepo opiše kulturo muslimanskih dežel. Ni novih izdaj knjige v slovenščini, dobite jo v knjižnici.

Nada Kraigher:  Moj sin v Kirgiziji

Dedek opisuje doživetja v Kirgiziji svojemu vnuku. Tekom zgodbe izvemo veliko zanimivosti o daljni deželi, starih navadah in tradiciji. Knjigo se dobi v nekaterih knjižnicah.

Galerija

Iz naših preteklih potovanj.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja najboljše spletne storitve in funkcionalnosti. Soglašate s piškotki? more information

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri