Po Uluruju se odpravim zahodno, kjer rdečo puščavo zamenja belo – turkizna kombinacija sveta. Menjava časovnega pasu znotraj Avstralije mi je dodobra zmešala ritem spanja. A zato se sedaj brez težav zbujam ob 4h zjutraj in pričakam sončne vzhode, zaspim pa kot koala takoj, ko se skrije sonce.

Ah, koale – poleg kengurujev in emujev so tudi te svojevrstna zgodba. Te male puhaste zverce so navajene jesti le eno vrsto evkaliptusa. Tu v Avstraliji imajo šest različnih tipov in koale jedo le eno vrsto. Izbirčne živali :)! Zato koale selijo v nacionalne parke, ker je težko najti te evkaliptuse v naravi – nasadijo gozd s primernimi evkalipti in potem tja preselijo koale. Kar nekaj narodnih parkov s koalami je po kontinentu. So pa simpatične – ko se zbudijo, se zdi da kar ne vedo, kaj bi same s sabo. Vse zadete od toksičnega olja, ki je v evkaliptusu rabijo kar nekaj časa, da vse to prebavijo in izločijo. Zato pa večino dneva prespijo. Zbudijo se le, ko druga koala brez obzirnosti pleza čez kolegico ali pa če smo mi spodaj preglasni, heh …

Sredi ceste se ponavadi proti večeru, ko se sonce že skrije, prikaže tudi kakšen kenguru. Skočijo pa tako daleč in hitro, da samo pomežikneš in ga ne vidiš več.

Emuji pa so malo zmedeni in spotakljivi. Ti so tako smešni, da se spotikajo čez grmičke sredi polpuščave, ko poskušajo pobegniti na varno. Kakšni pa strmijo v nas in se elegantno premaknejo ob rob ceste. Če stegneš roko skozi okno in malo pomahaš, pa jih premami radovednost in te pridejo pozdraviti.

Prispela pa sem v Perth, ob-oceansko mesto, ki me je čisto prevzelo. Če kje, potem bi tu z veseljem živela. Mestni utrip je tako prijeten, ljudje pisani in sproščeni. Vsak te pozdravi in na ulici se prijazno nasmihajo, ko gredo mimo. Takšen nenavaden občutek domačnosti je tu, ki takoj preseneti. Ulični živ žav zaživi, ko se v popoldanskih urah zberejo glasbeniki, stand up komiki, plesalci in si vsak najde svoj kotiček na ulici.

Obenem pa težko sledim vsemu dogajanju in tudi, ko kakšnega domačina vprašam za pomoč, je enako zmeden kot jaz. Kar naenkrat se je v mestu pojavilo veliko restavracij, novih hotelov, barov in ljudje komaj sledijo temu. Pravijo, da je ekonomska slika kar poskočila. Stanovanja, ki so bila prej okoli 1500 avstralskih dolarjev na mesec, so sedaj po 400 dolarjev. Življenje je zaradi donosnega kapitala v okolici Pertha z minskimi družbami dosegel svoj vrhunec. Po vsakem sprehodu se zataknem na kakšnem vogalu, nikakor mi ne uspe priti do hotela po hitrem postopku. Toliko uličnega dogajanja in življenja je tu v tem mestu :).

Vmes sem se potepala po eni izmed štirih puščav na svetu, ki se zliva skupaj z oceanom na območju neverjetnega Pinnaclesa. Na eni strani bele sipine, ki se zlivajo skupaj z oceanom in spominjajo na Oman in kar zaslepijo z odbojem turkiznega morja. Neraziskan svet rdečo rjave puščave z apnenčastimi skulpturami narave je spiritualno mesto Aboriginov – le korak stran od tu (beri 300 km). Spektakularni panoramski razgledi Kalbarri NP so rezultat spreminjanja tekom milijonov let. Vse geološke formacije sredi puščave imajo za protiutež bele plaže s turkiznim morjem in skritimi kotički manjših koralnih grebenov za snorkljanje. Krasno je to življenje tu, sončni vzhod v kanjonu, popoldne pa na plaži s kozarčkom dobrega lokalnega zvarka ob zgodbah domačinov.

Če želite imeti dopust, kjer se prepletata turkizno morje, bele plaže in narava v vsem svojem šarmu, potem je tole kar trenutno raziskujem pravi raj za vas. Ena izmed najbolj unikatnih in pristnih pokrajin se skriva v Ningaloo NP. Koralni greben Ningaloo je dolg 300 km in en izmed najbližje ležečih ob obali na svetu. Plavanje z whale sharki (kitovci) je svojevrstno srečanje s podvodnim svetom tega grebena.

Najlepše doživetje je bilo, ko sem prišla v neko majhno naselje – ena glavna ulica, obala, hostel čisto ob oceanu in sončni zahod. Pa gledam proti morju in si mislim: »Ojej, kaj vidim morske pse v vodi?«. Skočimo še z dvema puncama do obale in ugotovimo, da so to delfini. Hop v vodo in smo pridno čakale, da pridejo nazaj in priplavajo mimo. Si lahko predstavljate topel ocean, sončni zahod, brez vetra in delfine, ki plavajo okoli vas? Čisti kič. Nepozabno in neverjetno doživetje.

Zjutraj smo se odpravile na drugi del plaže, kjer so nam iz centra za zaščito morskega sveta dovolili, da nahranimo najstarejše delfine. Samo 10 % hrane jim je dovoljeno dati, ker so že zelo stari. Na dan pojejo 13 kg rib, njima pa omogočijo, da z manj lažje preživita.

Cel dan smo preživeli na plaži, obdani z delfin in dobro morsko hrano. Na koncu res ne veš, če je to le del sanj ali si res na eni izmed najlepših plaž sveta.